(Funny) quotes

-It’s weird not to be weird. (John Lennon)
-My boyfriend is like a trampoline. I don’t have one.
-Coffee: Because my boss doesn’t like me using cocaine at work.
-The difference between genius and stupidity is that genius has it’s limits.
-There’s no cool way to chase a bouncing ping pong ball.
-I don’t trust people who smile before 9 am.
-You can’t say ”happiness” without saying penis.
-Whoever snuck the S in ”fast food” was a clever little bastard.
-Knowledge is knowing a tomato is a fruit. Wisdom is not putting it in a fruit salad.
-I can’t believe that cop put me in the backseat when i clearly called shotgun.
-Mom: Did you make it home safely?
Me: No, i died a few times.
-Looking thirty is great if you’re fourty.
-My doctor asked if any members od my family suffered from insanity. I replied, no, we all seem to enjoy it.
-Not all those who wander are lost.
-Home is where the naked is.
-Chillin’: The art of doing nothing without being bored.
-Drinking rum before 10:00 am makes you a pirate, not an alcoholic.
-”No comment” is a comment.
-Today i will be a s useless as the ”g” in lasagna.
-I really love your 5 albums od self-portraits, said nobody ever.
-Pretty sure it’s just a matter of time before they add ”syndrome” after my last name.
-Weeds are flowers too, once u get to know them.
-Society is like salt water, good to swim in but hard to swallow.
-What whiskey not cure, there is no cure for.
-He, who laughs last, didn’t get it.
-Drunk texting is a skill. Drunk texting on a touch screen phone is an art.
-Smart may have the authority, but stupid has one hell of a hangover.
-Adventure is just bad planning.
-The quickest way to make money at photography is to sell your camera.
-The trouble with rat race is that even if you win, you’re still a rat.
-An apple a day, is seven apples a week.
-There is a fine line between fishing and just standing on the shore like an idiot.
-Why is ”abbreviation” such a long word?
-I can jump higher than mountains. You see, mountains can’t jump.
-Decided to burn lots of calories today, so i set a fat kid on fire.
-Wine is fine, but whisky is quicker.
-Age is just a number. Yeah, and jail is just a room.
-The awkward moment, when your sarcasm is so advanced that people actually think you’re stupid.
-Comic sans is never an acceptable font. Unless you are an 8 year old girl writing a poem about unicorns.
-Some people are so poor. All they have is money.

Advertisements

Rojeni v državi, brez valov.

Obdobje,ko sem doma in ne surfam me že pošteno spravlja ob živce. 10 dni v Španiji je bil pravi balzam za dušo po dolgem trimesečnem obdobju brez surfanja. Čakanje na drugo rundo enomesečne Španije in Francije pa se vleče kot line up v Zarautzu ob nedeljah na 2-3ft. Doma se prestavljam z računalnika, do hladilnika pa vmes na kakšno kavo. Na študentu nobenega pametnega dela, sploh pa kdo me bo vzel za 14 dni? Diploma počiva. Smerniki se bodo kmalu natiskali. Hitim samo zato, da jim vzamem s sabo v Španijo in da se jih sproba. Totalno neproduktivni dnevi. Še 9 dni pa grem. Sem upala vmes na kakšne rdeče barve za jugo na Windguruju, pa se me napoved ni usmilila. Berem knjigo z 800 stranemi v angleščini, pa na splošno tako nerada berem. Trnfesta bo kmalu konec, kaj bomo počeli zvečer? Pijače v centru so zlajnane. S tem da se že kaže jesenska ohladitev, da zvečer oblačiš pulover ali kar jakno, saj so temperature tako sibirske.
Ko ne surfam, čakam na surfanje. Ko sem na surfanju razmišljam kam grem na naslednji trip. Temu ni konca. Vsak dan gledam napoved za Španijo. Septembrski sešni so čiz hudi. Po Septembru pa kaj? Oktobrski trip na Portugalsko ali služba da naberem denar za novoletno Šrilanko in februarski Maroko? Hmm bo za premislit 🙂

USK T5 2013 080

Tattoos are like potato chips. You can’t have just one.

Ne moreš imeti samo enega. Daš si prvega in že naslednji dan razmišljaš o motivu za naslednjega. Brskanju za ideje po internetu ni konca. Najdeš pa lahko ogromno stvari, ki so ti všeč. Potem pa kaj ti katera stvar pomeni? Ti bo všeč tudi čez n-let? Sem dovolj razmislila o motivu? Bom dobila službo v banki (upam da ne, ker ne maram pisarn) in me ne bi vzeli, ker imam tattoo? Sledi še nekaj moralnih od staršev in prijateljev, ki ne marajo tattoojev. Ker pa imam prijatelja, ki je prav tako navdušenec, imam vsaj nekoga s katerim se lahko pogovarjam o tem.
Po priporočilu sva našla Marijota, ki ima studio v Šiški. Pogledala sva njegova dela, se zmenila kako bo vse izgledalo, zadeva se je zrisala in tadaaaa tattooji so bili po 3 bolečih urah presedenih na stolu na koži. Z rezultati sva oba, tako jaz, kot Dominik zelo zadovoljna, čeprav je oba na trenutke grozno bolelo.
Če mi bo kdaj žal? Zdaj pravim da ne, za kasneje nevem. Zdi pa se mi, da so še vedno tattooji prevelik tabu v Sloveniji. Drugje so dosti bolj sprejeti, navadni in nihče te ne gleda po strani. Pa vseeno, saj ga ”nosim” jaz, ne ti;)
Haters gonna hate, potatoes gonna potate.
(Par slikc med delom…)
IMG_20130816_135450
IMG_20130818_155701

Super Medoš

Ponedeljek, 13.5.
Budilka 7:50, dremež do 8:00.
Uf treba bo ustat! Še v leže z enim očesom odprem na telefonu Windguru in AAAA to pa je budnica! Nedeljska napoved močnega juga je skoraj že preteklost. A se to nekdo heca al še sanjam al..? Na facebooku pa nov notification z naše grupe: huh pa je šla naša napoved! Z razočaranjem nad novo napovedjo se zbudim, grem v službo in upam, da se spremeni do srede.
Ker pa napovedi ni za verjet skoraj do zadnjega dne, se je tudi zdaj popravila. Četrtek močan jugo, petek brezveterje in valovi.
Odhod sreda zvečer.
V četrtek vstanemo dokaj zgodaj. Počekiramo razmetan Medulin in zaliv zraven. Vse razpihano, par surferjev v vodi, mi pa v dilemi. V vodo al na search? Če gremo pogledat do Tarasa nimamo kej zgubit! Torej search. S pomočjo avto karte najdemo Taras- zaliv z zatišjem pred vetrom, pa manjšimi valovi. Odločitev: Najboljše kar smo vidl dons. In že se oblačimo v neoprene, šraufamo fine in navezujemo leashe. Potem pa dolgo pričakovan sešn po enotedenskem čakanju napovedi Juga. Sami v vodi, toplo, majhni valovi. Po parih urah se spravimo iz vode. Ne najdem ključka za odšravfat fine. Eh se bo že najdel! Taras se je res splačal it pogledat/posurfat:)
Petek zjutraj budilka 4:00. Zbudimo se 4:20. Pospravimo, pojemo zajtrk in 5:30 smo na spotu. Medo dela (ne po pričakovanjih, ampak DELA!). Najmanj 20 folka že v vodi. Hitr v neoprene in že pedlamo v line-up. Prvič odpedlam bolj desno na tako opevano Meduzo. Ujamem val in BAM me odnese v skale. Voda do kolen pa sem sklepala, da surfu ni nič. Pedlam nazaj v line-up in vsa presenečena opazim ding na dili. Potem pa: Naj grem ven, da se stiropor ne napije al ostanem na sešnu? Ostanem na sešnu! Surf se bo že posušil! Sledi fajn surfanje, gužva v line up-u in nagazenje na ježka. Hvala za bootije! Mi kr bolj paše pobrat bodice iz čevljev, kot z mojega podplata. Končan sešn, prijetno utrujeni opazujemo še zadnje surfarje v vodi.
Dobro smo izkoristili (najbrš) zadnji pomladni Medulin. Zdaj pa doma posušit dilo, jo dat popravit, najdt ključek in populit bodice z bootijev.
Čakanje na valove...

Taras

Taras

Ding

Medo

Medo

Kaj ne vprašat surferja?

Najprej da povem- ne surfam dolgo, ampak se mi je že večkrat zgodilo, da me kdo vpraša kakšno od teh vprašanj, na katere se mi ne da odgovorit, al ne poznam odgovora al je pa preneumen. Torej…

1. X: A si že bla na Baliju??
Z: Ne…
X: Aja a pol ne surfaš dobr?

2. Nisi še vidla unga surf filma??? To je že vsak surfer vidu!

3. Zakaj hodte pa pozim v Medulin surfat?

4. A že nrdiš air-a?

5. A te je že kdaj napadu morski pes?

6. Aja surfaš! A to je uno k veslaš na dili?

7. A maš wax za posodt?

Sploh nevem kje bi začela odgovarjat na ta vprašanja! A naj rečem: ja s SUPom pozimi delam air-e v Medulini, kjer je polno morskih psov? A to resno? Bom raj nehala, da koga ne užalim 🙂

supp

Maroko

Čeprav je maroški trip že daleč moram napisat par besed o njem. Zakaj? Ker si to zasluži in ker se bom še vrnila tja.
Novembra smo kupili karte precej ugodno. Milano-Marrakech povratna 150 evrov. Potem pa čakalna doba do februarja. Najdaljši trije meseci.
In dan odhoda. V Ljubljani okrog -5 stopinj, mi pa v kufrih zapakirane japanke pa shortse. Kaj čš lepšga! BAM in smo že v Marrakechu na letališču. Valda ne more it vse lepo in prav zato se nam zakomplicira pri rentanju avtov. Ker pa se da v Maroku vse zdilat smo po spraznjenih vseh študentskih karticah že na poti proti Agadirju.
Prva nenačrtovana postojanka- policija. Valda koga je najlažje nategnit za par dirhamov- turiste. 300 dirhamov (100dirhamov= 9 evrov) za prehitro vožnjo s tem da modela nista mela radarja. Svašta. Naprej pa precej tekoča vožnja do Agadirja in na koncu cilj- Taghazout. Sledi nekaj dilanja za cene fleta (6 evrov na noč), večerja v Floridi in kar nekaj ponudb haša.
Razpakiramo in se udomačimo v našem najboljšem fletu z dvema terasama s pogledom na tri spote (Panorama, Hash Point pa Anchor). Zjutraj takoj v vodo na Anchor. Izogibamo se nasikanih lokalcev in si priborimo svoj peak malo stran. Naslednje dni se fura na Panorami, Banani, Hashu. En dan počekiramo Tamri (beach break pa čiz razmetan) in se po hitrem postopku spravimo iz vode ker je bilo tako slabo. Next stop- Boilers. Eni v vodo, drugi gledamo z obale. Point break pa nasvet- ne pofuraj vala do konca ker je ful plitvo.
Skoraj vsak drug dan na sporedu tržnica v sosednji vasi s tonami sadja in zelenjave za male pare. Tudi meso se da dobit, sam nekak nismo reskiral, ker si nihče ni želel preživet Maroka na wc-ju.
Od 14 dni v vodi en dan ni bilo za surfat. Šele okrog 1ih se spravimo v Paradise Valley, ker se prej valamo po fletu in po kavah. Parkiramo ob cesti potem pa nas čaka ene 20 minut hoje do tolmunov. Zgleda k en Iški Vintgar sam s palmami. Maks se vrže v vodo, mi pa sam opazujemo ker je bila voda kar mrzla. Pridemo zvečer nazaj in Fran že dela večerjo. Tagine valda! Pa ful začimb.
Najboljši dan pa je bil predzadnji. Kot da bi si ga pršparal za piko na i celega tripa. Trip v Imsouane, znan po najdaljšem valu. Delal je sicer samo Cathedral Point, ampak smo se nasurfal kot že dolgo ne. Vmes pa kosilo pri lokalcu na terasi (tuna pa paradižnikova solata). Nor dan!
Zadnji dan še dva sešna, ponoči pa odhod proti letališču. Ko ga zmedeno iščemo, gledamo table, obračamo, spet- lučke in policija. Model je znal samo francosko pa arabsko, angleško nič. Še zdaj ne vemo a nas je ustavil ker smo se ustavil na odstavnem pasu ali pa ker smo peljali mimo njihove zasede. Nekako se sporazumemo in hoče od nas 700 dirhamov na avto. In se je začelo dilanje s policajem. No my friend ne bo šlo. Mi pa valda brez dirhamov, brez keša na splošno pa še na letališče se nam je mudilo. Stresemo par dirhamov pa par kovancev evrov (vse skupaj za 10 evrov) pa ni imel drugega kot da je vzel. Odločno smo mu govorili, da rabimo prevajalca ali pa naj nas pele na policijsko postajo. Baje vedno vžge, ker se jim ne da ukvarjat s turisi. Tudi pri nas je. Še povedal nam je za pravo smer letališča:)
Naslednja stvar- letalo via Milano. S precej smole smo porabili nekih 10 ur Milano-Ljubljana, ker so bili ravno takrat snežni zameti in smo se po avtocesti peljali 40km/h. Utrujeni od poti, zagoreli od sonca in nasurfani smo se vrnili v zasneženo Ljubljano.
Naslednji dan pa sem že rezervirala Portugalsko, ker ko prideš z nekega tripa samo razmišljaš kdaj boš naslednjič surfal.
Pa hvala vsem s tripa za sproščeno vzdušje in ne teženje za razmetan flet;)

Pa še par informacij o cenah:
– 1kg češnjevcev 3 dh
– čaj ali kava 6 dh
– prenočišče 60 dh/noč
– avto/dan 20evrov
– arganovo olje 100 dh
– sposoja surfa 60-80 dh (odvisno kako znaš barantat)
– Tagine 35 dh
– pica 30 dh
– Rico pollo 43 dh/kg
– limone in pomaranče 6 dh/kg
– bučke 4 dh/kg
– jajca 1 dh
– wax 30-40 dh

Pa še filmček namesto slik.

Kaj mi gre na avtobusih na živce?

– Prešvicani ljudje, ki se ”nevede” drgnejo vate, da se njihov švic prime tvoje že tko al tko prešvicane kože. Thanks for sharing!
– Da sredi poletja crkne klima, zunaj pa je seveda 30 stopinj ali več.
– Nasikane stare babice in dedki, ki se pritožujejo če ustaneš in jim ponudiš zic ali pa če ne ustaneš. Nikoli ni prav.
– Glasni ljudje, ki se derejo po avtobusu in povdarjajo črko L (čeprav vsi vemo, da se pišejo najbrš Novak)
– Ljudje, ki strmijo vate tako dolgo, da se začneš počutit nelagodno. Ko jih pogledaš umaknejo pogled.
– Ljudje, ki se ne premikajo po avtobusu nazaj, tako da se na sredini naredi zamašek in folk ne more več gor.
– Vozniki avtobusa, ki vozijo čez ovinke prehitro, kot da bi vozili krompir.
– Ljudje, ki razkazujejo svoje kosmate podpazduhe in ti jih rinejo v glavo.
– Debeli ljudje (no offence), ki se usedejo zraven tebe in zavzamejo še pol tvojega sedeža.
– Ljudje, ki prdijo in potem gledajo naokrog kao kdo je bil?
– Ljudje, ki zlijejo zjutraj nase pol cenenega parfuma in ga pošerajo s celim avtobusom.
Tako da dragi uporabniki avtobusa. Ker smo primorani uporabljati javni prevoz, si ga ne otežujmo z nepotrebnimi prešvicanimi trenutki, pretiranim povdarjanjem L-jov in toaletnimi vodicami.