DIY mini cruiser-recycle

Imaš star skejt, ki ni več uporaben? Zlomljen skejt ni za stran!
Za izdelavo ne potrebuješ nič posebnega.
20140313_152015
Narediš si šablono, kako želiš da cruiser zgleda. To narišeš na skejt, izrežeš z žago, pobrusiš in zvrtaš nove luknje za aksle.

20140313_173019

Skejt pobarvaš po svojem okusu.

20140319_114716
20140316_182351
IMG_20140316_184635

Tadaaaa! Cruiser je ready. Aja nabaviš še aksle pa koleščke, če jih nimaš.

Uporaba dodajalnih tehnologij za izdelavo deskarskih smernikov a.k.a diplomska

Pa je uspelo. Diploma je napisana, fini naprintani. Zdaj pa par besed o izdelavi.
Pri smernikih so pomembni njihov naklon, velikost, ukrivljenost in širina. Zelo pomemben je tudi material. Glede na vse te dejavnike se razlikujejo hitrost deske, odzivnost in radij zavijanja. Obstaja ogromno različnih oblik in velikosti smernikov. Sama sem se odločila za izris in print finov FCS M-5, ki so najbolj osnovni model. Fine sem narisala v programu Avtodesk Maya.
2

Po izrisu sem fine natisnila s FDM (Fused Deposition Modeling) tehnologijo. To je tehnologija modeliranja s spajanjem slojev in deluje po principu ciljnega nalaganja materiala v plasteh. 3D-tiskalniki, ki delujejo s to tehnologijo, segrevajo termoplastičen material v delno tekoče stanje in ga nalagajo glede na pot določeno z računalnikom. Plastični material se z zvitka odvija v brizgalno glavo, kjer se stopi do poltekočega stanja. Glava je pritrjena na mehanizem in se pomika v X in Y smeri. Stopljen material se skozi majhno šobo v tankih plasteh nalaga na pladenj, ki se pomika v smeri Z. Plastika se v trenutku, ko je izbrizgana, strdi in sprime s prejšnjo plastjo. Uporabila sem ABS plastiko, ki je fleksibilna in močna.

Po tisku je sledilo ogromno poobdelave. Najprej grobo brušenje in nato obdelava z acetonom za bolj gladko površino. Najprej sem ločila podporni material od izdelka.
untitled (1 of 1)-9
untitled (1 of 1)-11
Površina smernika je tako na mestu, kjer je bil podporni material, še bolj groba. S počasnim brušenjem sem se želela čim bolj približati dejanski obliki, naklonu smernika in s tem pridobiti optimalno obliko za dobro drsenje po vodi.
untitled (1 of 1)-10
Po gladkem brušenju je sledila še obdelava z acetonom, ki plastiko še dokončno zgladi. Dobila sem gladko in bleščečo površino, katere ni bilo več potrebno brusiti.
IMG_20131108_12060520131107_204758

In rezultat so fini, ki bi sigurno morali biti trši:)

Zakaj bi nosil drva v gozd?

Leta 2012 so v Španiji v Baskiji postavili Wave Garden. Bazen z valovi. Uu super ideja, super izpeljano. Proji nakazujejo, domačini so veseli. Naslednji projekt Portugalska, Peniche. Nameravajo postavit Wave Garden. Hmm…ne razumem. To je enako kot bi pozimi v zasneženi Sloveniji naredil zraven Krvavca indoor smučišče. V Penichu je v radiju parih kilometrov vsaj 10 surf spotov, ki delajo skoraj celo leto. In zakaj bi radi postavili Wave Garden na ”backyard” oceana?

Precej bolj logično bi bilo, da bi Wave Gardne postavljali v državah, kjer ni valov oz. mestih oddaljenih od oceana. Ampak ne. Denarja in interesa za investicije za take projekte ni in jih v državah brez valov še dolgo ne bo.

Do takrat pa se nam lahko cedijo sline: http://www.wavegarden.com/

Klik: http://vimeo.com/67886627#at=0

Wave-garden-2-0

Zakaj surfam?

Večkrat sem že dobila vprašanje Zakaj surfam? Težko je na kratko opisati občutke ob vožnji po valu, ko odmisliš vse kar te teži in si osredotočen samo na vožnjo. Veselje ob napredku in srečo po dobrem sešnu je težko opisati z besedami. Želja po novih surf tripih, sešnih se stopnjuje. Začaran krog.

Nekaj časa nazaj sem dobila dober nasvet: če val ne pride do tebe, pojdi ti do njega. Na podlagi tega nasveta sem hitreje napredovala in se več gibala. Ocean mi je naklonil več valov, ali pa sem si jih naklonila sama? Pomembno je biti ob pravem času na pravem mestu, pa je lahko pedlanje odveč, saj te val sam vzame s sabo. Tudi potovanja do valov sovpadajo z nasvetom, da se ti približaš valu.  ”Travel is the only thing you buy, that makes you richer.” Izkušnje, dogodki, uživanje v surfanju te napolnijo z energijo. Nobene slabe vremenske razmere te ne spravijo v slabo voljo.

Ker moram do valov vedno potovati in je čar surfanja v tem primeru tudi neko potovanje, ki te pripelje do valov. Če pa bi imela valove za hišo, ali bi bila še tako zagreta?

Nek fant s portugalske, ki surfa je prišel na Erazmus v Slovenijo. V državo brez valov. Ne razumem? Doma ima na vrtu valove in pride v Slovenijo študirat. Samo to je tako, kot za nas smučanje/boardanje, ki ga imaš veliko časa na razpolago, pa vseeno ne greš vsak dan na sneg. Tako tudi on doma ne gre vsak dan v vodo.

Po poškodbi porebrne mrene sem zaradi bolečin odšla šeenkrat h zdravniku. Ob podatku, da je prišlo do vnetja zaradi surfanja mi je zdravnik natvezil par moralnih. ”A nič ne razmišlaš o prihodnosti? To ni šport zate! Prehitro boš prestara za ta šport! Kaj pa otroci in prihodnost?” Ob vseh teh vprašanjih se mi je obračalo v želodcu in sama pri sebi sem si mislila smo: ”Upam da se preselim nekam daleč, kjer ni čudno če pri 23-ih surfaš, nimaš službe in odideš na večmesečna potovanja.” njemu pa nisem rekla nič. Nisem se pripravljena ustalit, dobit službo in ne potovat. Vem, da majhen procent ljudi v življenju počne točno tisto, kar ga veseli, v čemer uživa. Vsi smo prisiljeni delati, da preživimo. Denar je sveta vladar, pa bi si želela da ni tako. Ko bom dobila službo bom pač delala, trenutno pa nisem pripravljena na to. Imam občutek, da moram prepotovati in se naučiti še ogromno.

Surfanje ti ves čas nekaj daje, nikoli ne odvzema. Ko surfaš si srečen. 

UJUekipa 2013 029

IMG_8226

Španija. Francija. Medulin?

Tako nekako je šlo po vrsti. Začetek septembra odhod z mrzle Slovenije proti vročini in valovom.

Prve tri tedne sem preživela v Španiji v surf kampu. Hvala vsem za nepozabne sešne, presmejane popoldneve in pomoč pri napredku. Sodelovati s tako ekipo mi je bilo res v veselje.  Zarauška plaža spet ni razočarala, za piko na i pa je bilo par norih sešnov z Alenom, Žanom in Viko, ki so s Francije prišli z avtom. Proti koncu septembra sem imela malo nesrečo, saj se mi je vnela porebrna mrena zaradi pedlanja. Bolečina se stopnjuje, surfanje pa situacijo samo še poslabša. Boli pri globokem vdihu, kašlju in narobnih premikih. Dobim antibiotike in brez razočaranja 5 dni ne grem v vodo, ker je morje flet ko palačinka. ”Če je ocean flet kot palačinka, ga namaž z marmelado pa pojej!”Image

Image

Po končanem kempu in nekajkrat zdingani deski sem se z že omenjeno ekipo (Alen, Žan, Vika) z avtom odpeljemo še za en teden v Francijo. Odrinemo, ko se zadnji Zarauški avtobus odpelje s parkirišča proti Sloveniji. Ura je bila okrog 9ih ko smo prišli v Hossegor. Recepcije kempov zaprte, o poceni apartmajih ne duha ne sluha. Privoščimo si pico, počekiramo vremensko napoved in se odpeljemo do plaže- naše mivkasto prenočišče za tisto noč. Zaviti v spalke opazujemo srednje jasno nebo in zaspimo v trenutku. Ponoči par kapelj dežja, ki nas ne preženejo s plaže. Zjutraj pa na search za prenočišče za naslednjih 6 noči. Najdemo kamp, kjer so šotori že postavljeni za 5 evrov na noč. Luksuz! Velik šotor z dvema spalnicama, hladilnikom ki je grel, ne hladil in zarjavelim električnim štedilnikom. Naslednje dva dni čakamo na swell in se odpeljemo nazaj do Španije po mojo desko, ki je na popravilu.Image

Next call za tekmo sreda zjutraj. Napoved 2-3metre, off shore, 1600 energije. V sredo padeta dva nooora sešna, tuna za kosilo, vmes pa skočimo pogledat še QuiksilverPro. ”Zihr je ful folka v vodi, k je tok shojena mivka” Kelly nakaže, pofotkam Julliana, v trgovini pa srečamo Parkota, ko kupuje paradižnik.Image

V četrtek se odpeljemo v Anglet za cel dan. ”Ej ne slišm kaj govoriš, k tok offshore piha.” Popoldne zvemo, da v soboto dela Medulin. Takoj sem za, ostale pa kasneje prepričam, da moramo it. V petek surfamo in gledamo tekmo. Sobota je dan odhoda. Plan je bil vstati zelo zgodaj, surfanje, check out v kampu in ob 12ih štart proti Medulinu. Zgodba pa gre malo drugače. Vstanemo zgodaj, se odpeljemo na spot kjer nam crkne avto. Hmm kaj zdaj?! A je fora v bencinu al kaj? Z GPSom v roki se peš odpravimo 1,5km stran do bencinske. Po glavah pa se nam pletejo vprašanja: A bomo nazaj šli z avionom? Kaj bomo s pokvarjenim avtom? Kaj če ne vžge? Če vžge, a stisnemo enourni sešn predn se check outamo v kampu? Natočimo bencin in avto vžge. Veselje na višku!Image

Kot po načrtih ob 12ih štartamo s Hossegorja. Pred nami je 1730km. Vozim prvih 700km, nato pa vozita še Alen in Žan. Ob polnoči pojem zadnji antibiotik. Ne spim veliko. Vsi neučakani prispemo okrog pol 8ih zjutraj v Medulin. Pojem še zadnji painkiller. V parih minutah smo v neoprenih, našraufamo fine in se brez bootijev zaženemo v valove. Pedlam na drugi val in pod rebri začutim (spet) grozno bolečino. Ostanem v vodi še kakšno uro, ujamem nekaj valov, potem pa se zaradi bolečine poberem iz vode.

Trip smo z Medulinom lepo zaključili. Zmatrani od poti in sešna se odpeljemo domov. Doma nas čaka mraz in obveznosti. Zdaj pa bukirat karte za Maroko!

Nauk te zgodbe: Avto ne dela brez bencina.

Image

ImageImage

Print a fin

Ideja za diplomo- Zrisat fine in jih naprintat.
Napredek na področju 3D tiskanja ima lahko velik efekt na industrijo proizvajanja izdelkov za surfanje. Vedno več ljudi se navdušuje nad 3D tiskanjem tako da potrošnikov in proizvajalcev v zadnjem času kar mrgoli. Govora je bilo že o vseh možnih natiskanih izdelkih. Vse od pištol, zrezkov in celo celotnih stavb. Vsakdo si želi biti del te nove tehnologije. In tako tudi surfarji tu nismo izjema. Dandanes lahko vsak, ki ima doma 3D tiskalnik in digitalno oblikovano datoteko, natisne dele za svojo desko. Vse od finov, plugov in še marsikaj. Znanje, ki ga imajo sedaj oblikovalci, bi se lahko kmalu preneslo h večjim množicam. S tem bi se zgodila oblikovalska renesansa pri surfanju in seveda tudi ostalih športih.
Čeprav ima 3D tisk velik potencial in se uporablja že marsikje, ne vemo kdaj bo napočil ta trenutek tudi pri surfanju. Tehnologija se razvija naprej, zato moramo dati času čas. V Sloveniji, kot državi brez valov, bi možnost tiskanja finov in ostalih potrošnih delov kar od doma, precej pomagala. Izognili bi se naročanju in uvažanju.
Kljub ogromno dvomljivcev, sem fine naprintala. Po risanju ob pomoči Marka (hvala!), je sledilo printanje, ter obdelava s hlapi acetona. Fini še zdaleč niso gotovi. Čaka jih še obdelava z brusnim papirjem in mogoče premaz epoxyja.
Ker pa se mi mudi v Španijo, bom fine dokončala in kasneje sprobala tam, da vidimo če zadeva funkcionira.
untitled (1 of 1)-10