Španija. Francija. Medulin?

Tako nekako je šlo po vrsti. Začetek septembra odhod z mrzle Slovenije proti vročini in valovom.

Prve tri tedne sem preživela v Španiji v surf kampu. Hvala vsem za nepozabne sešne, presmejane popoldneve in pomoč pri napredku. Sodelovati s tako ekipo mi je bilo res v veselje.  Zarauška plaža spet ni razočarala, za piko na i pa je bilo par norih sešnov z Alenom, Žanom in Viko, ki so s Francije prišli z avtom. Proti koncu septembra sem imela malo nesrečo, saj se mi je vnela porebrna mrena zaradi pedlanja. Bolečina se stopnjuje, surfanje pa situacijo samo še poslabša. Boli pri globokem vdihu, kašlju in narobnih premikih. Dobim antibiotike in brez razočaranja 5 dni ne grem v vodo, ker je morje flet ko palačinka. ”Če je ocean flet kot palačinka, ga namaž z marmelado pa pojej!”Image

Image

Po končanem kempu in nekajkrat zdingani deski sem se z že omenjeno ekipo (Alen, Žan, Vika) z avtom odpeljemo še za en teden v Francijo. Odrinemo, ko se zadnji Zarauški avtobus odpelje s parkirišča proti Sloveniji. Ura je bila okrog 9ih ko smo prišli v Hossegor. Recepcije kempov zaprte, o poceni apartmajih ne duha ne sluha. Privoščimo si pico, počekiramo vremensko napoved in se odpeljemo do plaže- naše mivkasto prenočišče za tisto noč. Zaviti v spalke opazujemo srednje jasno nebo in zaspimo v trenutku. Ponoči par kapelj dežja, ki nas ne preženejo s plaže. Zjutraj pa na search za prenočišče za naslednjih 6 noči. Najdemo kamp, kjer so šotori že postavljeni za 5 evrov na noč. Luksuz! Velik šotor z dvema spalnicama, hladilnikom ki je grel, ne hladil in zarjavelim električnim štedilnikom. Naslednje dva dni čakamo na swell in se odpeljemo nazaj do Španije po mojo desko, ki je na popravilu.Image

Next call za tekmo sreda zjutraj. Napoved 2-3metre, off shore, 1600 energije. V sredo padeta dva nooora sešna, tuna za kosilo, vmes pa skočimo pogledat še QuiksilverPro. ”Zihr je ful folka v vodi, k je tok shojena mivka” Kelly nakaže, pofotkam Julliana, v trgovini pa srečamo Parkota, ko kupuje paradižnik.Image

V četrtek se odpeljemo v Anglet za cel dan. ”Ej ne slišm kaj govoriš, k tok offshore piha.” Popoldne zvemo, da v soboto dela Medulin. Takoj sem za, ostale pa kasneje prepričam, da moramo it. V petek surfamo in gledamo tekmo. Sobota je dan odhoda. Plan je bil vstati zelo zgodaj, surfanje, check out v kampu in ob 12ih štart proti Medulinu. Zgodba pa gre malo drugače. Vstanemo zgodaj, se odpeljemo na spot kjer nam crkne avto. Hmm kaj zdaj?! A je fora v bencinu al kaj? Z GPSom v roki se peš odpravimo 1,5km stran do bencinske. Po glavah pa se nam pletejo vprašanja: A bomo nazaj šli z avionom? Kaj bomo s pokvarjenim avtom? Kaj če ne vžge? Če vžge, a stisnemo enourni sešn predn se check outamo v kampu? Natočimo bencin in avto vžge. Veselje na višku!Image

Kot po načrtih ob 12ih štartamo s Hossegorja. Pred nami je 1730km. Vozim prvih 700km, nato pa vozita še Alen in Žan. Ob polnoči pojem zadnji antibiotik. Ne spim veliko. Vsi neučakani prispemo okrog pol 8ih zjutraj v Medulin. Pojem še zadnji painkiller. V parih minutah smo v neoprenih, našraufamo fine in se brez bootijev zaženemo v valove. Pedlam na drugi val in pod rebri začutim (spet) grozno bolečino. Ostanem v vodi še kakšno uro, ujamem nekaj valov, potem pa se zaradi bolečine poberem iz vode.

Trip smo z Medulinom lepo zaključili. Zmatrani od poti in sešna se odpeljemo domov. Doma nas čaka mraz in obveznosti. Zdaj pa bukirat karte za Maroko!

Nauk te zgodbe: Avto ne dela brez bencina.

Image

ImageImage

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s