Tattoos are like potato chips. You can’t have just one.

Ne moreš imeti samo enega. Daš si prvega in že naslednji dan razmišljaš o motivu za naslednjega. Brskanju za ideje po internetu ni konca. Najdeš pa lahko ogromno stvari, ki so ti všeč. Potem pa kaj ti katera stvar pomeni? Ti bo všeč tudi čez n-let? Sem dovolj razmislila o motivu? Bom dobila službo v banki (upam da ne, ker ne maram pisarn) in me ne bi vzeli, ker imam tattoo? Sledi še nekaj moralnih od staršev in prijateljev, ki ne marajo tattoojev. Ker pa imam prijatelja, ki je prav tako navdušenec, imam vsaj nekoga s katerim se lahko pogovarjam o tem.
Po priporočilu sva našla Marijota, ki ima studio v Šiški. Pogledala sva njegova dela, se zmenila kako bo vse izgledalo, zadeva se je zrisala in tadaaaa tattooji so bili po 3 bolečih urah presedenih na stolu na koži. Z rezultati sva oba, tako jaz, kot Dominik zelo zadovoljna, čeprav je oba na trenutke grozno bolelo.
Če mi bo kdaj žal? Zdaj pravim da ne, za kasneje nevem. Zdi pa se mi, da so še vedno tattooji prevelik tabu v Sloveniji. Drugje so dosti bolj sprejeti, navadni in nihče te ne gleda po strani. Pa vseeno, saj ga ”nosim” jaz, ne ti;)
Haters gonna hate, potatoes gonna potate.
(Par slikc med delom…)
IMG_20130816_135450
IMG_20130818_155701

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s