Rojeni v državi, brez valov.

Obdobje,ko sem doma in ne surfam me že pošteno spravlja ob živce. 10 dni v Španiji je bil pravi balzam za dušo po dolgem trimesečnem obdobju brez surfanja. Čakanje na drugo rundo enomesečne Španije in Francije pa se vleče kot line up v Zarautzu ob nedeljah na 2-3ft. Doma se prestavljam z računalnika, do hladilnika pa vmes na kakšno kavo. Na študentu nobenega pametnega dela, sploh pa kdo me bo vzel za 14 dni? Diploma počiva. Smerniki se bodo kmalu natiskali. Hitim samo zato, da jim vzamem s sabo v Španijo in da se jih sproba. Totalno neproduktivni dnevi. Še 9 dni pa grem. Sem upala vmes na kakšne rdeče barve za jugo na Windguruju, pa se me napoved ni usmilila. Berem knjigo z 800 stranemi v angleščini, pa na splošno tako nerada berem. Trnfesta bo kmalu konec, kaj bomo počeli zvečer? Pijače v centru so zlajnane. S tem da se že kaže jesenska ohladitev, da zvečer oblačiš pulover ali kar jakno, saj so temperature tako sibirske.
Ko ne surfam, čakam na surfanje. Ko sem na surfanju razmišljam kam grem na naslednji trip. Temu ni konca. Vsak dan gledam napoved za Španijo. Septembrski sešni so čiz hudi. Po Septembru pa kaj? Oktobrski trip na Portugalsko ali služba da naberem denar za novoletno Šrilanko in februarski Maroko? Hmm bo za premislit 🙂

USK T5 2013 080

Advertisements

Tattoos are like potato chips. You can’t have just one.

Ne moreš imeti samo enega. Daš si prvega in že naslednji dan razmišljaš o motivu za naslednjega. Brskanju za ideje po internetu ni konca. Najdeš pa lahko ogromno stvari, ki so ti všeč. Potem pa kaj ti katera stvar pomeni? Ti bo všeč tudi čez n-let? Sem dovolj razmislila o motivu? Bom dobila službo v banki (upam da ne, ker ne maram pisarn) in me ne bi vzeli, ker imam tattoo? Sledi še nekaj moralnih od staršev in prijateljev, ki ne marajo tattoojev. Ker pa imam prijatelja, ki je prav tako navdušenec, imam vsaj nekoga s katerim se lahko pogovarjam o tem.
Po priporočilu sva našla Marijota, ki ima studio v Šiški. Pogledala sva njegova dela, se zmenila kako bo vse izgledalo, zadeva se je zrisala in tadaaaa tattooji so bili po 3 bolečih urah presedenih na stolu na koži. Z rezultati sva oba, tako jaz, kot Dominik zelo zadovoljna, čeprav je oba na trenutke grozno bolelo.
Če mi bo kdaj žal? Zdaj pravim da ne, za kasneje nevem. Zdi pa se mi, da so še vedno tattooji prevelik tabu v Sloveniji. Drugje so dosti bolj sprejeti, navadni in nihče te ne gleda po strani. Pa vseeno, saj ga ”nosim” jaz, ne ti;)
Haters gonna hate, potatoes gonna potate.
(Par slikc med delom…)
IMG_20130816_135450
IMG_20130818_155701